Izlet GRS Radovljica v Paklenico

V maju smo si člani društva privoščili nekaj dni skupnega plezanja in druženja v kanjonu Paklenice.

Kot prostovoljni gorski reševalci veliko prostega časa namenjamo reševanju in usposabljanju, vsake toliko pa si le privoščimo tudi dopust. Seveda del ekipe ostane doma, v pripravljenosti na morebitno intervencijo, ostali pa se s kančkom slabe vesti odpravimo na morje.

No, to pa seveda ni morje, kot bi si ga kdo predstavljal – poležavanje na plaži ob branju romanov. Naš »dopust« izgleda nekoliko drugače: ob šestih nas nehote zbudijo naši starejši člani, ki jim je spanje očitno odveč. Tisti mlajši in hiperaktivni so v tem času že nekje sredi večraztežajne smeri v kanjonu Paklenice, ostali pa se ob sedmih zberemo na kavi.

Ob jutranji kavi naredimo tudi načrt za dan. Lahko bi rekli, da je prilagodljivost ena od skupnih lastnosti vseh članov, saj se kljub številčni skupini organiziramo zelo hitro.

Naše dnevne aktivnosti so precej preproste: plezanje, planinarjenje, kolesarjenje in – spet plezanje. Med našimi člani je kar nekaj izkušenih plezalcev in alpinistov, ki so se po navezah povezali z manj izkušenimi. Ti so tako lahko obnovili svoje znanje ter pridobivali nove izkušnje v plezanju večraztežajnih smeri.

Plezanje nam pomaga razvijati tehnično znanje, fizično pripravljenost in psihično zbranost, ki so nujni za učinkovito in varno reševanje v gorah. Hkrati pa na takšnih turah utrjujemo tudi vrvno tehniko, zaupanje v soplezalca in sodelovanje v navezi – veščine, ki so pri delu gorskega reševalca še kako pomembne.

Po celodnevnih aktivnostih smo se zvečer zbrali ob večerji, delili doživetja in vtise s smeri ter že kovali načrte za naslednji dan.

Takšni dnevi niso le priložnost za gibanje in utrjevanje znanja, temveč tudi za krepitev ekipnega duha in medsebojnega zaupanja, ki sta pri našem delu v gorah ključnega pomena. Ob tem pa ugotavljamo, da naš »dopust« pogosto izgleda precej bolj naporen kot marsikateri delovni teden – vendar se domov vedno vrnemo zadovoljni, nasmejani in z nekaj več izkušnjami.

Napisala: Urška Pribošič