Prispevki

Posted on

Izlet GRS Radovljica v Paklenico

V maju smo si člani društva privoščili nekaj dni skupnega plezanja in druženja v kanjonu Paklenice.

Kot prostovoljni gorski reševalci veliko prostega časa namenjamo reševanju in usposabljanju, vsake toliko pa si le privoščimo tudi dopust. Seveda del ekipe ostane doma, v pripravljenosti na morebitno intervencijo, ostali pa se s kančkom slabe vesti odpravimo na morje.

No, to pa seveda ni morje, kot bi si ga kdo predstavljal – poležavanje na plaži ob branju romanov. Naš »dopust« izgleda nekoliko drugače: ob šestih nas nehote zbudijo naši starejši člani, ki jim je spanje očitno odveč. Tisti mlajši in hiperaktivni so v tem času že nekje sredi večraztežajne smeri v kanjonu Paklenice, ostali pa se ob sedmih zberemo na kavi.

Ob jutranji kavi naredimo tudi načrt za dan. Lahko bi rekli, da je prilagodljivost ena od skupnih lastnosti vseh članov, saj se kljub številčni skupini organiziramo zelo hitro.

Naše dnevne aktivnosti so precej preproste: plezanje, planinarjenje, kolesarjenje in – spet plezanje. Med našimi člani je kar nekaj izkušenih plezalcev in alpinistov, ki so se po navezah povezali z manj izkušenimi. Ti so tako lahko obnovili svoje znanje ter pridobivali nove izkušnje v plezanju večraztežajnih smeri.

Plezanje nam pomaga razvijati tehnično znanje, fizično pripravljenost in psihično zbranost, ki so nujni za učinkovito in varno reševanje v gorah. Hkrati pa na takšnih turah utrjujemo tudi vrvno tehniko, zaupanje v soplezalca in sodelovanje v navezi – veščine, ki so pri delu gorskega reševalca še kako pomembne.

Po celodnevnih aktivnostih smo se zvečer zbrali ob večerji, delili doživetja in vtise s smeri ter že kovali načrte za naslednji dan.

Takšni dnevi niso le priložnost za gibanje in utrjevanje znanja, temveč tudi za krepitev ekipnega duha in medsebojnega zaupanja, ki sta pri našem delu v gorah ključnega pomena. Ob tem pa ugotavljamo, da naš »dopust« pogosto izgleda precej bolj naporen kot marsikateri delovni teden – vendar se domov vedno vrnemo zadovoljni, nasmejani in z nekaj več izkušnjami.

Napisala: Urška Pribošič

Posted on

ISKALNA INTERVENCIJA

V Gorski reševalni službi se večkrat zgodi, da smo pozvani na tako imenovano iskalno intervencijo. To se zgodi takrat, ko svojci in prijatelji ali znanci sprožijo iskanje pogrešane osebe s klicem na 112. Lahko se zgodi v hribih, v gorah, lahko pa v dolinah na težje dostopnem terenu. Zato gorski reševalci ne iščemo in rešujemo le v zahtevnem gorskem terenu, temveč tudi v dolini, kjer se iskalna intervencija največkrat organizira skupaj z ostalimi službami zaščite in reševanja – gasilci, vodniki reševalnih psov, reševalci iz jam, potapljači, … V GRS Radovljica imamo vsako leto nekaj iskalnih intervencij.

Iskalno intervencijo v Sloveniji vodi Policija. Vse informacije zbira vodja iskalne intervencije, ki tudi razporeja udeležence v iskalni intervenciji po terenu – kje in kako naj preiščemo teren. Pri iskalni intervenciji je zelo pomembno, da je le-ta dobro in učinkovito organizirana. V čimkrajšem času je potrebno pregledati in natančno preiskati čimvečji teren. V praksi iskanje izgleda relativno enostavno – člani iskalne skupine se postavimo v širšo vrsto na razdali okoli 10 metrov (odvisno od terena) in potem iščemo v isti smeri (npr. skozi gozd v isto smer naprej). Iskanje poteka po vnaprej določenem terenu, ko iskalna skupina pride do dogovorjene točke oziroma preišče natančno dogovorjeni teren, se vrne nazaj na izhodišče in poroča vodji intervencije. Iskanje se potem nadaljuje na naslednjem območju, ki še ni bilo preiskano. Hkrati se stalno zbira dodatne informacije glede možne lokacije iskane osebe.

Za uspeh iskalne intervencije je zelo pomembno, da je število članov na intervenciji čimvečje. Zato je v primeru iskalnih intervencij v hribih večkrat aktivirano tudi sosednje društvo GRS, ali več njih.

Vnašanje lokacije v aplikacijo Locus Maps in aktiviranje sledenja

V GRS zadnja leta uporabljamo tudi brezpilotne letalnike. Predvsem prav pridejo tudi pri iskalnih intervencijah, saj lahko hitreje in bolj široko pregledamo večje območje. Pri letalnikih lahko uporabljamo tudi infrardečo toplotno kamero, ki pa v vseh pogojih ni učinkovita (npr. obilno listje na krošnjah v gozdu). Za upravljanje z brezpilotnimi letalniki je potrebno, da pilot gorski reševalec opravi posebno usposabljanje in izpit.

Primer končne pregleda preiskanega območja

Da vemo, kje in kaj preiščemo na terenu, je zelo pomembno, da uporabljamo tudi GPS sledenje. To pomeni, da ob začetku iskanja začnemo z evidentiranjem lastne sledi, da se kasneje ob koncu intervencije, uspešne ali ne, lahko opravi analizo, kje in kako smo iskali, ter ali obstajajo kakšna območja, kjer bi bilo potrebno še bolj natančno preiskati. Za to lahko uporabljamo klasične GPS sledilnike ali pa posebne aplikacije v pametnem telefonu, kot je npr. aplikaija Locus Maps, ki jo uporabljamo tudi v GRS Radovljica. Aplikacija prikazuje markirane in tudi nemarkirane poti in ima možnost aktivacije sledenja, tako da po zaključku enostavno lahko pošljemo svojo opravljeno sled vodji intervencije za analizo preiskanih območij.

Primer zbirke iskalnih sledi – ozka dolina in vrh

#locusmaps

Posted on

TEČAJ POZIMI VARNO V GORE 2026

Tako kot vsako zimo v zadnjih letih smo tudi letos v društvu GRS Radovljica organizirali brezplačen tečaj Pozimi varno v gore. Zaradi snežnih razmer v naših hribih smo ga letos morali prestaviti z decembra na začetek januarja, vseeno kljub ne najboljšim razmeram s snegom smo pa tečaj uspešno izvedli v soboto 17. januarja 2026. Z udeleženci smo se zbrali pri Domu pri izviru Završnice ob 8. uri zjutraj. Najprej smo začrtali okviren potek samega tečaja in podali navodila udeležencem. Nato smo se premaknili na delovne točke. Udeležencem tečaja, bilo jih je dobrih 30, smo prikazali in ponudili možnost vaje osnov varnega gibanja z snežnih razmerah – uporaba cepina, derez, zaustavljanje s cepinom, osnove lavinske opreme in iskanje ponesrečenega oziroma zasutega v plazu z lavinsko žolno, osnove preizkušanja snežnih razmer – prerez snežne odeje, testiranje varnosti in stabilnosti snežne odeje ter tovariška pomoč zasutemu v plazu, odkopavanje, sondiranje ter nudenje prve pomoči na terenu z zimskih razmerah in zasutemu v plazu.

Z aktivnostmi smo zaključili okoli 13. ure, ko je sledilo še kosilo v Domu pri izviru Završnice – oskrbniku in PD Žirovnica se iskreno zahvaljujemo.

Po opravljenem tečaju smo se člani GRS Radovljica seveda v ekipnem duhu tudi še podružili.

Posted on

Kako gorski reševalci s sodobnimi orodji hitreje dosežemo ponesrečence

Gorsko reševanje je dejavnost, kjer sekunde štejejo. Čeprav naše delo še vedno temelji na vrhunski usposobljenosti in fizični pripravljenosti reševalcev, se je v zadnjih 15 letih način izvajanja intervencij korenito spremenil. Danes nam pri reševanju v gorah odločilno pomaga tehnologija, ki omogoča, da so posredovanja varnejša, bolj usklajena in predvsem hitrejša.

GPS koordinate: Krajša pot do ponesrečencev

Pri sodobnem reševanju si v veliki meri in vedno bolj pomagamo s koordinatami, ki nam jih javijo ponesrečenci. Ta podatek povsem spremeni potek intervencije:

  • Hitrejša komunikacija: Regijski center reševalcem takoj posreduje točno točko, kar skrajša čas zbiranja podatkov.
  • Usklajevanje s helikopterjem: Posadka helikopterja se lahko usmeri neposredno na lokacijo, kar je ključno v kritičnih minutah.
  • Optimizacija ekip: Ker je lokacija ponesrečencev natančno znana, na teren ni treba pošiljati dodatnih skupin za preiskovanje širšega območja. S tem zmanjšamo potrebne kapacitete in reševalce razporedimo tja, kjer so najbolj koristni.

Reševalci smo izjemno hvaležni, če ponesrečenci ali očividci znajo centru posredovati točne koordinate. Več o tem, kako to storiti, si lahko preberete na naši spletni strani:

👉 Kako poslati svojo lokacijo gorskim reševalcem

Droni – naše oči v zraku

Vse pogosteje si pri iskalnih in reševalnih intervencijah pomagamo z droni. Ti so postali nepogrešljivi pri poizvedovanju in pregledovanju težko dostopnih terenov, kjer bi človek potreboval veliko več časa.

Z uporabo drona reševalna ekipa v realnem času razpolaga z več informacijami s terena. To omogoča hitrejšo oceno okoliščin in sprotno prilagajanje poteka intervencije glede na to, v kakšnem stanju so ponesrečenci in kakšen je teren okoli njih. Prav tako droni bistveno olajšajo komunikacijo s helikopterjem, saj mu lahko reševalci vnaprej predajo ključne informacije o mikro-lokaciji.

Od papirnatih kart do digitalne preciznosti

Če smo še pred 15 leti orientacijo in vodenje intervencij izvajali s pomočjo papirnatih kart, je danes slika povsem drugačna. Sodobne radiozveze in navigacija z aplikacijami, kot je Locus Maps, so prinesle digitalno revolucijo.

Današnji sistemi nam dajejo točen vpogled v delovanje ekip na terenu v vsakem trenutku. To prinaša več prednosti:

  • Natančna analiza: Po končani intervenciji lahko točno vidimo, katera območja so bila preiskana.
  • Izpopolnjeno vodenje: Celoten potek iskalne intervencije je danes bolj dovršen, saj nam tehnologija omogoča sprotno preverjanje preiskanih območij in boljši pregled nad celotno situacijo.

Lahko rečemo, da smo v obdobju zadnjih 15 let prav po zaslugi tehnologije drastično skrajšali čas posredovanja.

Tehnologija je pripomoček, osnova pa ostaja znanje

Kljub vsem prednostim v GRS poudarjamo: tehnologija je vedno le pripomoček. Narava ostaja nepredvidljiva. V primeru praznih baterij, močnega dežja, neviht ali hudega vetra uporaba dronov in GPS naprav postane omejena ali celo nemogoča.

Zato se moramo reševalci v takšnih razmerah vedno znati zanašati na osnove – izpeljati vse postopke reševanja brez tehnološke podpore, z uporabo klasičnih metod. Enako svetujemo vsem obiskovalcem gora: naj bo tehnologija v pomoč, a znanje in spoštovanje gora morata ostati temelj vsakega obiska narave.

Proudly powered by WordPress