V društvu GRS Radovljica se zadnja leta pri navigaciji in iskanju zanašamo na aplikacijo Locus Map. Za letošnje leto smo prek društva pridobili licence za naše člane, tako, da imamo na voljo funkcionalno aplikacijo, s katero se tudi seznanjamo na vsakoletnih usposabljanjih iz letne tehnike reševanja.
Pri našem delu je pomembno, da znamo uporabljati aplikacije za vnašanje koordinat in da imamo na voljo različne načine vnašanja koordinat. Tako nam je olajšano iskanje ponesrečencev na večjem območju, kjer lokacije ni moč takoj določiti.
Prikazni zaslon aplikacije Locus Map
V juniju letos smo aplikacijo uporabili tudi v okviru večje skupne letne vaje. Šlo je za simulacije prave intervencije, kjer smo morali z aplikacijo Locus Map določiti lokacijo ponesrečencev in jih potem s pomočjo aplikacije tudi locirati. Vajo smo uspešno izvedli.
Vnašanje, preverjanje koordinat med vajo in lociranje ponesrečencev
Enostavno v poljubni aplikaciji, ki prikazuje našo lokacijo na našem telefonu približamo in pridržimo s pritiskom prsta, da označimo svojo lokacijo. S tem imamo lokacijo označeno in koordinate se nam lahko prikažejo. Izberemo možnost pošiljanja in pošljemo SMS na številko 112 s svojo lokacijo oziroma svojimi koordinatami.
V društvu GRS Radovljica smo tako, kot smo navajeni skozi leta našega dela, tudi letos pred začetkom poletne sezone izvedli vsa temeljna usposabljanja v okviru društva, da člani obnovimo in izboljšamo ter vzdržujemo nivo znanja iz različnih veščin reševanja.
Letošnje leto je prišlo na vrsto tudi usposabljanje in preverjanje znanja in veščin iz nudenje prve pomoči in nujne medicinske pomoči za namen licenciranja gorskih reševalcev. 23. in 30. maja smo v dveh delih izvedli najprej praktično delo v skupinah na več točkah, kjer smo zdravstveni delavci skupaj s kolegi reševalci obnavljali in izpopolnjevali znanje in veščine prve pomoči. V drugem delu smo pa izvedli še pisno preverjanje znanja. Veseli smo lahko, da je usposobljenost naših gorskih reševalcev iz prve pomoči na visoki ravni.
Pod budnim očesom naših zdravnikovTudi z medicinsko opremo znamo
V maju in potem v juniju smo izvedli tudi temeljna usposabljanja iz letne reševalne tehnike. Najprej smo sredi maja izvedli usposabljanje iz alpinistične tehnike. V juniju je sledila vaja iz tipizirane tehnike, novih tehnik izdelovanja sidrišč, postavljanja vrvne ograje in gibanja po njej ter reševanja padalca z drevesa. Za konec smo pa letos izvedli še večjo vajo, ki je zajela vse, kar smo do tedaj obnovili in osvojili.
Na drevo do padalcaAnaliza po končani vaji
13.6. smo se zbrali v Završnici na parkirišču. Tam se je vaja zares začela tako kot vsaka prava intervencija. Prejeli smo poziv za reševanje na vrhu grebena Peči. Najprej smo z dronom poskušali locirati ponesrečence in določiti, koliko jih sploh je. Nato smo prejeli koordinate in jih vnesli v program Locus Maps, in sledili do lokacije ponesrečencev, ki sta bila na zahtevnejšem strmem skalnatem terenu na vrhu Gosjaka. Pripravili smo vrvno ograjo in se povzpeli do ponesrečencev. Tam smo jih skupaj z medicinsko ekipo oskrbeli in pripravili za transport v dolino. Enega od njih smo imobilizirali in pripravili v nosilih Tyromont za transport, drugi del ekipe je pripravil sidrišča za spust po skalnatem terenu. Sledil je zahtevnejši spust čez skale, pri spustu smo pomagali tudi z reševalcem spremljevalcem. Potem smo klasično poneserečenca prepeljali v dolino Završnice, kjer je sledila analiza opravljene vaje. Strinjali smo se, da je taka simulacija prave intervencije zagotovo dobrodošla za vsakoletna usposbaljanja in obnovitev znanja, s tem pa navsezadnje preverjamo tudi sami sebe, kako reagiramo v čimbolj realnih situacijah.
Na vrhu GosjakaSpust po skali
V pomladnih mesecih smo opravili tudi vajo v jami pod Babjim zobom in vajo reševanja z žičnic na Straži.
V Društvu GRS Radovljica že vrsto let zelo uspešno in zgledno sodelujemo z lokalnimi organizacijami in društvi s področja našega delovanja. Eden izmed naših močnejših podpornikov je zagotovo tudi Turistično društvo Gorje.
Vsako leto imamo več intervencij na področju občine Gorje in torej na področju, kjer deluje tudi TD Gorje. Znamenitosti, kot je soteska Vintgar, so vsako leto zelo obiskane in posledično se zgodi tudi več intervencij na tem območju. Tako kot vedno, člani GRS Radovljica takoj priskočimo na pomoč takrat in tam, kjer je to potrebno.
TD Gorje se iskreno zavhaljujemo za sodelovanje in tudi vso finančno podporo, brez katere naše društvo ne bi bilo tako uspešno in dobro opremljeno, kot smo sedaj.
V sredo, 15.5.2024, smo člani Društva GRS Radovljica v sodelovanju z Občino Radovljica organizirali okroglo mizo oziroma strokovni posvet o helikopterskem reševanju v Sloveniji.
Svoje vidike helikopterskega reševanja so predstavili naš član Mihael Avbelj, ki ima dolgoletne izkušnje s helkopterskim reševanjem v Sloveniji in tujini, naša članica, zdravnica Eva Pogačar, vodja HNMP Brnik zdravnik Uroš Lampič in radovljiški župan Ciril Globočnik. Na dogodek so bili vabljeni ministrica za zdravje, minister za notranje zadeve in minister za obrambo. Žal se noben izmed ministrov dogodka ni udeležil. Prisotni so bili predstavniki Ministrstva za zdravje, predstavnikov Ministrstva za obrambo in Ministrstva za notranje zadeve pa ni bilo na dogodku. Vabilu se je odzval poveljnik Civilne zaščite Slovenije Srečko Šestan. Vabljeni so bili tudi predstavniki medijev.
Ciril Globočnik, Mihael Avbelj, Eva Pogačar in Uroš Lampič
Miha Avbelj je predstavil koncept in zasnovo helikopterske baze na osnovi svojih izkušenj in strokovnih obiskov tovrstnih baz v tujini (kakršen je bil denimo tudi naš obisk na Bavarskem aprila letos). Eva Pogačar je predstavila stanje helikopterskega reševanja v gorah pri nas, Uroš Lampič pa stanje sistema helikopterske nujne medicinske pomoči v Sloveniji. Za konec je župan Ciril Globočnik predstavil še občinski načrt helikopterske baze v Lescah v okviru Letališča Lesce.
Lastniška struktura na območju ALC Lesce
Predstavniki Ministrstva za zdravje politike so se strinjali, da je prestavitev helikopterske baze z Brnika npr. v Lesce smiselna. Prav tako je bilo izraženo, da se na ministrstvih izvajajo aktivnosti z namenom posodabljanja sistem helikopterskega reševanja v Sloveniji. Srečko Šestan je poudaril tudi dejstvo, da helikoptersko reševanje v Sloveniji ni organizirano kot civilna dejavnost, kot je to drugod po Evropi in da je najprej potrebno razmišljati o tem cilju in o ureditvi namenskih reševalnih helikopterjih – tako za HNMP kot tudi za helikoptersko reševanje v gorah.
Sejna dvorana na Občini Radovljica
Člani Društva GRS Radovljica smo hvaležni Občini Radovljica za podporo in sodelovanje pri tem projektu. Upamo in verjamemo, da s takimi strokovnimi posveti tlakujemo pot naprej vsaj za optimizacijo in izboljšanje zdajšnjega stanja helikopterskega reševanja pri nas, hkrati pa si želimo, da bi se sistem približal evropskim oziroma mednarodnim standardom – to pomeni v samih helikopterjih, opremljenosti helikopterjev, vzpostavitvi primernih helikopterskih baz in navsezadnje tudi primerno usposobljen kader za izvajanje takega reševanja.
V Društvu GRS Radovljica zagovarjamo stališče, da je helikoptersko reševanje v gorah izjemenega pomena za našo državo in zato morajo biti pogoji sorazmerno primerni za ta namen. Že več kot 20 let podpiramo selitev helikopterske baze z Brnika v Lesce. Nujno potrebna je vzpostavitev vsaj ene dodatne helikopterske baze v Sloveniji, da se vsem prebivalcem države lahko nudi HNMP.
Strogo zagovarjamo delo gorskih reševalcev tudi v helikopterskem reševanju in s tem namen še naprej skrbeti za odlično usposabljanje reševalcev letalcev v okviru GRZS. Reševanje v okviru HNMP ni enako reševanju v gorah in težko dostopnem terenu. Zagovarjamo želje in potrebe po ureditvi razmer s prevozniki. Predvsem si želimo modernih in kakovostno opremljenih helikopterjev, s katerimi se lahko učinkovito, hitro, predvsem pa varno izvaja helikoptersko reševanje v gorah takrat, ko je to potrebno in da helikopterji lahko poletijo in niso zasedeni z drugimi nalogami. Helikoptersko reševanje v Sloveniji se mora modernizirati in stopiti v korak s časom in mednarodnimi smernicami in zahtevami.
Upamo, da se bo kolesje začelo vrteti v pravo smer in bodo odločevalci upoštevali strokovne analize stanj in priporočila, da se končno v Sloveniji vzpostavi sistem helikopterskega reševanja, ki bo hiter, učinkovit in varen.
