V soboto, 21.9.2024, je ponovno potekal ultra trail tekaški dogodek Julian Alps Trail Run. Tudi letos smo se v organizacijo in varovanje dogodka vključili gorski reševalci. Člani GRS Radovljica smo bili na dogovorjenih mestih za varovanje tekmovanja že od petka zvečer, ko so tekači začeli z najdaljšo razdaljo, to je 120 km. Tekmovali so še na razdaljah 80 km, 50 km, 25 km in 15 km ter 10 km. Člani GRS Radovljica smo pokrivali teren na Jelovici in okoli Taleža, potem v Završnici in na Valvazorjevem domu pod Stolom ter na Zabreški planini in nad Doslovško planino. Letos so bile vremenske razmere za tekmovanje dobre, je bilo pa zaradi razmer na vrhu in v okolici vrha Stola potrebno prilagoditi samo traso tekmovanja, tako da letos Stola tekmovalci niso osvojili. Gorski reševalci smo nekajkrat posredovali zaradi lažjih poškodb tekmovalcev in v nekaj primerih zaradi izmučenosti. Na dogovorjenih točkah, okrepčilnih postajah smo tekmovalce, ki so odstopili pripravili za transport v dolino, ki ga je organiziral organizator tekmovanja. Na srečo hujših posredovanj ni bilo.
Organizatorjem se zahvaljujemo za zaupanje in sodelovanje ter upamo na enako tudi v prihodnje.
V hribih nesreča ne počiva in hitro se lahko zgodi, da potrebujemo pomoč. Takrat ne oklevajmo in pokličimo 112. Če nismo prepričani o svoji lokaciji ali ne znamo natančno opredeliti, kje se nahajamo, je lahko odločilnega pomena, da znamo določiti svojo lokacijo in s tem koordinate, ter te podatke znamo posredovati naprej do intervencijskih služb.
Potrebujemo pametni telefon in aplikacijo, ki ima funkcionalnost zemljevida (npr. Google Maps). V aplikaciji se postavimo na svojo lokacijo, centriramo in čimbolj približamo (da zmanjšamo možnost napake). Potem s prstom pridržimo na svoji lokaciji, da se pojavi točka. Ta točka označuje našo lokacijo. V opisu lokacije se nam potem izpišejo tudi koordinate naše lokacije. Med možnostmi se nam prikaže možnsot deljenja lokacije. Tukaj moramo biti pozorni, da kopiramo koordinate v tekstovni obliki in ne pošljemo sporočila kot MMS, saj tovrstnega sporočila številka 112 ne more sprejeti.
V poljubni aplikaciji z zemljevidom pridržimo našo lokacijo, označimo in potem podrsamo navzdol, da se nam prikažejo koordinate. Na mesto koordinat pridržimo s prstom in kopiramo koordinate v tekst, ki ga lahko potem pošljem v sporočilu SMS na številko 112.
V Društvu GRS Radovljica že vrsto let zelo uspešno in zgledno sodelujemo z lokalnimi organizacijami in društvi s področja našega delovanja. Eden izmed naših močnejših podpornikov je zagotovo tudi Turistično društvo Gorje.
Vsako leto imamo več intervencij na področju občine Gorje in torej na področju, kjer deluje tudi TD Gorje. Znamenitosti, kot je soteska Vintgar, so vsako leto zelo obiskane in posledično se zgodi tudi več intervencij na tem območju. Tako kot vedno, člani GRS Radovljica takoj priskočimo na pomoč takrat in tam, kjer je to potrebno.
TD Gorje se iskreno zavhaljujemo za sodelovanje in tudi vso finančno podporo, brez katere naše društvo ne bi bilo tako uspešno in dobro opremljeno, kot smo sedaj.
V sredo, 15.5.2024, smo člani Društva GRS Radovljica v sodelovanju z Občino Radovljica organizirali okroglo mizo oziroma strokovni posvet o helikopterskem reševanju v Sloveniji.
Svoje vidike helikopterskega reševanja so predstavili naš član Mihael Avbelj, ki ima dolgoletne izkušnje s helkopterskim reševanjem v Sloveniji in tujini, naša članica, zdravnica Eva Pogačar, vodja HNMP Brnik zdravnik Uroš Lampič in radovljiški župan Ciril Globočnik. Na dogodek so bili vabljeni ministrica za zdravje, minister za notranje zadeve in minister za obrambo. Žal se noben izmed ministrov dogodka ni udeležil. Prisotni so bili predstavniki Ministrstva za zdravje, predstavnikov Ministrstva za obrambo in Ministrstva za notranje zadeve pa ni bilo na dogodku. Vabilu se je odzval poveljnik Civilne zaščite Slovenije Srečko Šestan. Vabljeni so bili tudi predstavniki medijev.
Miha Avbelj je predstavil koncept in zasnovo helikopterske baze na osnovi svojih izkušenj in strokovnih obiskov tovrstnih baz v tujini (kakršen je bil denimo tudi naš obisk na Bavarskem aprila letos). Eva Pogačar je predstavila stanje helikopterskega reševanja v gorah pri nas, Uroš Lampič pa stanje sistema helikopterske nujne medicinske pomoči v Sloveniji. Za konec je župan Ciril Globočnik predstavil še občinski načrt helikopterske baze v Lescah v okviru Letališča Lesce.
Predstavniki Ministrstva za zdravje politike so se strinjali, da je prestavitev helikopterske baze z Brnika npr. v Lesce smiselna. Prav tako je bilo izraženo, da se na ministrstvih izvajajo aktivnosti z namenom posodabljanja sistem helikopterskega reševanja v Sloveniji. Srečko Šestan je poudaril tudi dejstvo, da helikoptersko reševanje v Sloveniji ni organizirano kot civilna dejavnost, kot je to drugod po Evropi in da je najprej potrebno razmišljati o tem cilju in o ureditvi namenskih reševalnih helikopterjih – tako za HNMP kot tudi za helikoptersko reševanje v gorah.
Člani Društva GRS Radovljica smo hvaležni Občini Radovljica za podporo in sodelovanje pri tem projektu. Upamo in verjamemo, da s takimi strokovnimi posveti tlakujemo pot naprej vsaj za optimizacijo in izboljšanje zdajšnjega stanja helikopterskega reševanja pri nas, hkrati pa si želimo, da bi se sistem približal evropskim oziroma mednarodnim standardom – to pomeni v samih helikopterjih, opremljenosti helikopterjev, vzpostavitvi primernih helikopterskih baz in navsezadnje tudi primerno usposobljen kader za izvajanje takega reševanja.
V Društvu GRS Radovljica zagovarjamo stališče, da je helikoptersko reševanje v gorah izjemenega pomena za našo državo in zato morajo biti pogoji sorazmerno primerni za ta namen. Že več kot 20 let podpiramo selitev helikopterske baze z Brnika v Lesce. Nujno potrebna je vzpostavitev vsaj ene dodatne helikopterske baze v Sloveniji, da se vsem prebivalcem države lahko nudi HNMP.
Strogo zagovarjamo delo gorskih reševalcev tudi v helikopterskem reševanju in s tem namen še naprej skrbeti za odlično usposabljanje reševalcev letalcev v okviru GRZS. Reševanje v okviru HNMP ni enako reševanju v gorah in težko dostopnem terenu. Zagovarjamo želje in potrebe po ureditvi razmer s prevozniki. Predvsem si želimo modernih in kakovostno opremljenih helikopterjev, s katerimi se lahko učinkovito, hitro, predvsem pa varno izvaja helikoptersko reševanje v gorah takrat, ko je to potrebno in da helikopterji lahko poletijo in niso zasedeni z drugimi nalogami. Helikoptersko reševanje v Sloveniji se mora modernizirati in stopiti v korak s časom in mednarodnimi smernicami in zahtevami.
Upamo, da se bo kolesje začelo vrteti v pravo smer in bodo odločevalci upoštevali strokovne analize stanj in priporočila, da se končno v Sloveniji vzpostavi sistem helikopterskega reševanja, ki bo hiter, učinkovit in varen.