RADOVLJIŠKIH ŠESTDESET

Naše društvo letos praznuje 60 let od ustanovitve.

V sklopu praznovanj smo letos že izvedli turnosmučarski izlet na Južno Tirolsko in obisk izobraževalnega reševalnega centra na Bavarskem. V maju sledi še prikazna vaja helikopterskega reševanja v Begunjah 11.5. in v sredo, 15.5., strokovni posvet o helikopterskem reševanju, ki se bo odvil na Občini Radovljica.

Glavni dogodek praznovanja se bo odvil naslednjo soboto, 4. maja 2024. Vljudno vabljeni na Linhartov trg v Radovljico, kjer se bo ob 16. uri začela osrednja slovesnot praznovanja 60-letnice. Nagovorili nas bodo predsednik društva Toni Smolej, predsednik GRZS dr. Gregor Dolinar in župani občin Radovljica, Bled, Gorje in Žirovnica. Na trgu bomo predstavili naše delovanje in našo opremo. Na voljo vam bo tudi nakup zbornika Radovljiških šestdeset. Skupaj bomo priča tudi kulturnim točkam in nato še prikazni vaji reševanja z višin.

V Radovljiški graščini bomo svečano odprli tudi razstavo fotografij našega društva.

Torej v soboto, 4.5.2024, ob 16. uri vsi prav lepo vabljeni na Linhartov trg v Radovljico!

Vaja Babji zob 2024

V soboto, 20.4.2024, smo člani GRS Radovljica skupaj s Civilno zaščito Bled in Društvom za razsikovanje jam Bled izvedli skupno vajo Babji zob 2024.

Zbor in priprava
Na poti do vhoda v jamo

Po scenariju je prišlo do nesreče in poškodb pri dveh jamarjih v jami pod Babjim zobom. Poziv smo prejeli gorski reševalci GRS Radovljica in reševalci DRJ Bled. Zbrali smo se na zbornem mestu na Bledu in skupaj krenili v smer Kupljenika in nato zavili s ceste na gozdno cesto do izhodišča za jamo pod Babjim zobom. Od tam smo nekaj opreme prepeljali višje s štirikolesnikom, nato pa peš na naših hrbtih do vstopa v samo jamo. Tam smo oblikovali ekipo za vstop v jamo, ki smo jo sestavljali medicinci in dva reševalca, z nami so šli pa tudi reševalci iz jam. Skupaj smo v temi jame prispeli do ponesrečencev in jih na kraju oskrbeli ter huje poškodovano jamarko pripravili za transport z zajemalnimi in klasičnimi nosili. Nato je sledil iznos iz jame do površja, kjer smo jo nato gorski reševalci z vrvno tehniko spustili od vstopa jame do nižje ležeče poti. Od tam smo nato klasično nadaljevali po poti v dolino.

Krenili v temo
Oskrba huje poškodovane jamarke
Iznos iz jame
Spust po pobočju z vrvno tehniko
Klasičen transport v dolino

CZ Bled in DRJ Bled se zahvaljujemo za sodelovanje na skupni vaji. Veseli smo, da smo lahko redno del podobnih vaj z ostalimi službami zaščite in reševanja v naši okolici. Ponovno smo pobliže spoznali, kako delujejo tudi reševalci iz jam ter tudi mi njim pokazali našo opremo in tehniko reševanja.

Slike : Aljaž Žnidaršič, Bine Mekina

Besedilo : Jernej Dolar

DELOVNI OBISK V BAD TÖLZU

Učni center Bad Tölz

Člani Društva GRS Radovljica smo se (tudi v sklopu praznovanja 60. obletnice društva) v četrtek, 4. aprila 2024, udeležili delovnega obiska v bavarskem Bad Tölzu. Na obisku so se nam pridružili tudi župan občine Radovljica, direktorica občinske uprave občine Radovljica in upravnik Letališča Lesce. Na pot smo se odpravili v dveh skupinah. Prva skupina je skupaj z upravnikom letališča, županom in direktorico občinske uprave odšla bolj zgodaj zjutraj, najprej so se ustavili še v letalski bazi pri Beljaku, nato pa nadaljevali pot do Salzburga in nato naprej v Bad Tölz na Bavarsko. V drugi skupini smo se odpravili pozno dopoldne izpred naše postaje in direktno v Nemčijo. Tam smo se nabrali skupaj in začeli v vodenim ogledom učne baze za letalsko helikoptersko reševanje, reševanje z žičnic, iz gondol, s sedežnic, reševanje iz jam, reševanje iz urbanih okolij, reševanje iz vode. Učni center nam je predstavil podpredsednik Bavarske gorske reševalne službe. Od blizu smo spoznali pogoje dela in usposabljanja v takem učnem centru. Iz prve roke smo izvedeli precej informacij o samem centru, kako se je sploh vse skupaj začenjalo in v katero smer grejo sedaj.

Sama učna baza deluje že od leta 2008. Vsako leto so operativni in odprti za usposabljanja vsaj 300 dni na leto. 60 dni v letu imajo pripravljen tudi bazen z vodo za usposabljanje reševalcev iz vode. V samem hangarju imajo postavljena tudi drevesa za usposabljanje reševanja padalcev z dreves. Postavljene imajo plezalne stene, simulacije ferat in zavarovanih plezalnih in planinskih poti. Možno je tudi usposabljanje reševalcev iz jam, narejeni so tudi simulacijski rovi za tovrstvno usposabljanje. V kompleksu je tudi t.i. hladna soba, v kateri lahko ustvarijo povsem zimske pogoje : meglo, veter in temperature do -25°C. V centru imajo postavljene sedežnico odprtega in zaprtega tipa ter gondolo za usposabljanje reševanja na smučiščih. Glavni del pa predstavljata dva simulatorja helikopterskega reševanja. 

Simulator helikopterja z vitlom
Plezalna stena in zavarovana plezalna pot
V hladni sobi

V centru prek celeta leta opravijo mnogo usposabljanj za domače gorske reševalce iz Bavarske in Nemčije ter tudi mnogo usposabljanj za reševalne organizacije iz tujine, iz cele Evrope. Pri usposabljanjih sodelujejo njihovi lastni inštruktorji poleg inštruktorjev iz organizacij, ki na usposabljanje pridejo.

Drevesa za reševanje padalcev
Gondole, žičnice, sedežnice in helikopter
Jame in rovi

Na koncu obiska smo bili vsi zelo zadovoljni z obiskom, spoznali smo modernejše opremljen učni center in njegovo delovanje. Okrepilo se je naše zavedanje, koliko lahko tovrsten učni center pripomore k ohranjanju in izboljševanju nivoja reševalne dejavnosti tudi pri nas v Sloveniji, zato se je naša skupna želja po uresničitvi in postaviti takega centra pri nas še okrepila. Želimo se skupnega sodelovanja v tej smeri z Občino Radovljica še naprej. Za sodelovanje na izletu se županu, direktorici in upravniku iskreno zahvaljujemo.

Za konec še skupinska slika

TURNOSMUČARSKI IZLET OB 60-LETNICI DRUŠTVA

Društvo Gorske reševalne službe v letošnjem letu praznuje okroglih 60 let od ustanovitve. V sklopu priprav na jubilej in z željo po aktivnem druženju članov društva je že lansko jesen zacvetela ideja za skupni turnosmučarski izlet v letošnji zimi. Nejc in Dominik sta zagrizla v samo organizacijo izleta in kaj hitro se je izoblikoval načrt. Odločitev je padla in pozimi bi se odpravili na turnosmučarski izlet v Italijo na Južno Tirolsko. Vseh 17 mest, ki smo jih še dobili na voljo v koči, je pošlo zelo hitro.

Prišla je zima, prišlo je novo leto, januar in februar sta priletela in odletela ter kot bi mignil, je bil tu marec in naš odhod na izlet. V četrtek, 7. marca, smo se zjutraj ob 6. uri zbrali pred postajo društva v Lescah in naložili opremo v dva kombija ter avto in se odpravili dogodivščini in druženju naproti. Po nekajurni vožnji z nekaj vmesnimi postanki smo končno zavili proti dolini Martell (val Martello) v Nacionalnem parku Stelvio. Po dolini smo se povzpeli do konca ceste do parkirišča in se od tam s smučmi podali do našega cilja – koča Martellerhütte na višini 2610m. Od parkirišča do koče smo najprej naredili dobrih 5km in okoli 500m višinske razlike. Že prvi dan izleta je bil naravnost čudovit – v odličnem sončnem vremenu smo prišli do našega izhodišča za prihodnje dni. Razmere so bile krasne, v tednu prej je padlo dovolj snega, da smo verjeli, da bo smučarija lahko izvrstna. Proti večeru smo se namestili po sobah in pričakali odlično večerjo, ob druženju pa smo komaj čakali na naslednji dan in prvo pravo turo proti tritisočakom.

V petek, 8. marca, smo zgodaj vstali, ob 6. uri že zajtrkovali in se okoli 7. ure že odpravili na turo. Za cilj smo si izbrali vrh Cevedale na višini 3769m. Začeli smo pri koči in se vzpenjali najprej proti ledeniku in nato nabirali kilometre po ledeniku v lepem sončnem vremenu. Vmes nas je pozdravil tudi veter in nekaj oblakov ter meglic. Pred vrhom nas je čakal še strmejši vzpon na greben in nato še malo do samega vrha, od koder smo lahko samo uživali v pogledih naokoli. Iz oblakov so štrleli samo vrhovi nad 3000m višine. Z navdušenjem smo se nato podali navzdol. Sneg je bil vrhunski, mehak in suh, smučanje z grebena čudovito. Sledil je spust po ledeniku navzdol proti koči, ki smo ga opravili precej hitreje kot dopoldne sam vzpon po dolgem ledeniku. Po približno 6 urah smo se vrnili na izhodišče h koči. Za nami je bila lepa tura, uživali smo v skoraj vsakem trenutku. Popoldne in zvečer smo spet lahko preživeli v topli koči v družbi ob pogovorih in igrah s kartami.

V soboto, 9. marca, smo se pa zbudili v oblačno in vetrovno jutro. Po zajtrku smo se odločili, da poskusimo s turo v smeri zgornjega ledenika, ki pripelje pod enega od grebenov vrhov Cevedale. Čez noč je veter napihal kar večjo količino snega, poleg tega ga je tudi ponoči nekaj zapadlo. Na bolj strmih predelih in ob slabi vidljivosti smo iskali varne poti in se po nekaj poskusih odločili, da povsem obrnemo in spremenimo smer ture. Šli smo proti drugem ledeniku in nato proti vrhu Marmotta. Nekajkrat je Sonce vseeno pogledalo izven močne zavese oblakov, kamor smo se naposled zapodili s smučmi, da bi prišli pod vrh. Ob slabi vidljivosti in vetru smo prišli pod greben vrha Marmotta. Od tam je nekaj članov prečilo na greben in do vrha, ostali smo pa odsmučali po ledeniku navzdol proti koči. Kljub slabšim razmeram je bila smučarija vseeno zelo dobra in smo lahko spet uživali. Tudi ta dan smo bili na smučah dobrih 6 ur. Popoldne in zvečer smo pa spet lahko preživeli v dobri medsebojni družbi. V pogovorih smo obujali tudi spomine na zanimive dosedanje intervencije in zanimive pripetljaje, ki so se nam zgodili v letih, odkar smo aktivni člani društva.

Ob slabi napovedi za nedeljo, 10. marca, smo se odločili, da se dopoldne že vrnemo proti dolini. Po zajtrku smo se pripravili na odhod. Seveda nismo mogli oditi brez obvezne skupinske fotografije pri koči, nato smo se pa počasi odpravili proti dolini. Čez noč je zapadlo nekaj novega snega, ki je tekom dopoldneva še vedno padal. Varno smo se spustili v dolino do avtomobilov in se zadovoljni odpravili proti domu. Da pa nismo prišli lačni domov, smo se na poti ustavili še na kosilu.

Na izletu smo uživali Nejc, Dominik, Grega, Franci, Nina, Nik, Grega, Ota, Grega, Ivana, Maja, Ožbej, Aljaž, Bine, Jure, Miha in Jernej. S takimi izleti lahko spoznamo, kako zelo pomembno je stkati in vzdrževati tesne vezi in dobre odnose med seboj, še posebej, ker je gorsko reševanje zahtevno, fizično in psihično. Zato je pomembno, da gojimo dobre odnose med seboj, da uživamo v skupni družbi in tako lažje in boljše delujemo kot ekipa takrat, ko je to res potrebno. Predvsem pa, da smo tudi v prostem času res dobra druščina.

Hvala organizotorjema za idejo in izvedbo ter društvu za podporo pri organizaciji izleta, na katerem smo vsi uživali. 

Ob letošnji 60-letnici Društva GRS Radovljica bomo izvedli tudi nekaj dogodkov, zato vas vse lepo vabimo, da spremljate našo spletno stran in naše družabne kanale za informacije od prihajajočih dogodkih. 

Zapisal : Jernej Dolar