Društvo Gorske reševalne službe v letošnjem letu praznuje okroglih 60 let od ustanovitve. V sklopu priprav na jubilej in z željo po aktivnem druženju članov društva je že lansko jesen zacvetela ideja za skupni turnosmučarski izlet v letošnji zimi. Nejc in Dominik sta zagrizla v samo organizacijo izleta in kaj hitro se je izoblikoval načrt. Odločitev je padla in pozimi bi se odpravili na turnosmučarski izlet v Italijo na Južno Tirolsko. Vseh 17 mest, ki smo jih še dobili na voljo v koči, je pošlo zelo hitro.
Prišla je zima, prišlo je novo leto, januar in februar sta priletela in odletela ter kot bi mignil, je bil tu marec in naš odhod na izlet. V četrtek, 7. marca, smo se zjutraj ob 6. uri zbrali pred postajo društva v Lescah in naložili opremo v dva kombija ter avto in se odpravili dogodivščini in druženju naproti. Po nekajurni vožnji z nekaj vmesnimi postanki smo končno zavili proti dolini Martell (val Martello) v Nacionalnem parku Stelvio. Po dolini smo se povzpeli do konca ceste do parkirišča in se od tam s smučmi podali do našega cilja – koča Martellerhütte na višini 2610m. Od parkirišča do koče smo najprej naredili dobrih 5km in okoli 500m višinske razlike. Že prvi dan izleta je bil naravnost čudovit – v odličnem sončnem vremenu smo prišli do našega izhodišča za prihodnje dni. Razmere so bile krasne, v tednu prej je padlo dovolj snega, da smo verjeli, da bo smučarija lahko izvrstna. Proti večeru smo se namestili po sobah in pričakali odlično večerjo, ob druženju pa smo komaj čakali na naslednji dan in prvo pravo turo proti tritisočakom.
V petek, 8. marca, smo zgodaj vstali, ob 6. uri že zajtrkovali in se okoli 7. ure že odpravili na turo. Za cilj smo si izbrali vrh Cevedale na višini 3769m. Začeli smo pri koči in se vzpenjali najprej proti ledeniku in nato nabirali kilometre po ledeniku v lepem sončnem vremenu. Vmes nas je pozdravil tudi veter in nekaj oblakov ter meglic. Pred vrhom nas je čakal še strmejši vzpon na greben in nato še malo do samega vrha, od koder smo lahko samo uživali v pogledih naokoli. Iz oblakov so štrleli samo vrhovi nad 3000m višine. Z navdušenjem smo se nato podali navzdol. Sneg je bil vrhunski, mehak in suh, smučanje z grebena čudovito. Sledil je spust po ledeniku navzdol proti koči, ki smo ga opravili precej hitreje kot dopoldne sam vzpon po dolgem ledeniku. Po približno 6 urah smo se vrnili na izhodišče h koči. Za nami je bila lepa tura, uživali smo v skoraj vsakem trenutku. Popoldne in zvečer smo spet lahko preživeli v topli koči v družbi ob pogovorih in igrah s kartami.
V soboto, 9. marca, smo se pa zbudili v oblačno in vetrovno jutro. Po zajtrku smo se odločili, da poskusimo s turo v smeri zgornjega ledenika, ki pripelje pod enega od grebenov vrhov Cevedale. Čez noč je veter napihal kar večjo količino snega, poleg tega ga je tudi ponoči nekaj zapadlo. Na bolj strmih predelih in ob slabi vidljivosti smo iskali varne poti in se po nekaj poskusih odločili, da povsem obrnemo in spremenimo smer ture. Šli smo proti drugem ledeniku in nato proti vrhu Marmotta. Nekajkrat je Sonce vseeno pogledalo izven močne zavese oblakov, kamor smo se naposled zapodili s smučmi, da bi prišli pod vrh. Ob slabi vidljivosti in vetru smo prišli pod greben vrha Marmotta. Od tam je nekaj članov prečilo na greben in do vrha, ostali smo pa odsmučali po ledeniku navzdol proti koči. Kljub slabšim razmeram je bila smučarija vseeno zelo dobra in smo lahko spet uživali. Tudi ta dan smo bili na smučah dobrih 6 ur. Popoldne in zvečer smo pa spet lahko preživeli v dobri medsebojni družbi. V pogovorih smo obujali tudi spomine na zanimive dosedanje intervencije in zanimive pripetljaje, ki so se nam zgodili v letih, odkar smo aktivni člani društva.
Ob slabi napovedi za nedeljo, 10. marca, smo se odločili, da se dopoldne že vrnemo proti dolini. Po zajtrku smo se pripravili na odhod. Seveda nismo mogli oditi brez obvezne skupinske fotografije pri koči, nato smo se pa počasi odpravili proti dolini. Čez noč je zapadlo nekaj novega snega, ki je tekom dopoldneva še vedno padal. Varno smo se spustili v dolino do avtomobilov in se zadovoljni odpravili proti domu. Da pa nismo prišli lačni domov, smo se na poti ustavili še na kosilu.
Na izletu smo uživali Nejc, Dominik, Grega, Franci, Nina, Nik, Grega, Ota, Grega, Ivana, Maja, Ožbej, Aljaž, Bine, Jure, Miha in Jernej. S takimi izleti lahko spoznamo, kako zelo pomembno je stkati in vzdrževati tesne vezi in dobre odnose med seboj, še posebej, ker je gorsko reševanje zahtevno, fizično in psihično. Zato je pomembno, da gojimo dobre odnose med seboj, da uživamo v skupni družbi in tako lažje in boljše delujemo kot ekipa takrat, ko je to res potrebno. Predvsem pa, da smo tudi v prostem času res dobra druščina.
Hvala organizotorjema za idejo in izvedbo ter društvu za podporo pri organizaciji izleta, na katerem smo vsi uživali.
Ob letošnji 60-letnici Društva GRS Radovljica bomo izvedli tudi nekaj dogodkov, zato vas vse lepo vabimo, da spremljate našo spletno stran in naše družabne kanale za informacije od prihajajočih dogodkih.
Zapisal : Jernej Dolar