Kako vemo, da je oseba izgubila večjo količino krvi?
Povprečen odrasel človek ima v telesu približno 5 L krvi. Zdrav odrasel človek lahko izgubi 10 do 15 % celotne krvi v telesu, brez večjih posledic. Ob izgubi več kot 15 % krvi, torej za povprečnega človeka več kot 750 ml, se bodo postopno pričeli kazati znaki šoka: bleda, potna in hladna koža, oseba bo sprva prestrašena, ob veči izgubi krvi pa lahko zmedena, omotična ali celo nezavestna. Kadar so pri osebi prisotni znaki šoka, brez dvoma lahko rečemo, da gre za večjo izgubo krvi, sicer pa na terenu običajno težje natančno ocenimo količino izgubljene krvi.
Kakšne vrste krvavitev poznamo?
Krvavitve v grobem ločimo na zunanje in notranje krvavitve. Zunanje krvavitve ob natančnem pregledu poškodovanca hitro opazimo in jih večino lahko z nudenjem ustrezne prve pomoči tudi ustavimo. Pri notranjih krvavitvah oseba izgublja kri v telesne votline (prsni koš, trebuh, medenico) ali pa v mehka tkiva v okolici zlomov večjih kosti, kot so stegnenica nadlahtnica, golenica. Notranjih krvavitev ne vidimo, ob večji izgubi krvi pa vidimo posredne znake, zgoraj opisane znake šoka. Notranje krvavitve v telesne votline lahko ustavijo le v ustrezni zdravstveni ustanovi, krvavitve zaradi zlomov kosti pa lahko v sklopu prve pomoči v največji meri zmanjšamo z ustrezno imobilizacijo in mirovanjem.
Dodatno zunanje krvavitve delimo še na arterijske in venske. Pri arterijskih krvavitvah kri iz rane ”šprica”. Če je poškodovana večja arterija, lahko človek v zelo kratkem času izgubi veliko krvi, npr. ob popoli prekinitvi femoralne arterije (arterije v stegnu), lahko človek v 5 minutah izgubi vso svojo kri. Pri venski krvavitva kri iz rane običajno mezi, izguba krvi je v tem primeru počasnejša, vendar nezaustavljena prav tako lahko vodi v izgubo večje količine krvi.
Posebej pozorni moramo biti pri ljudeh, ki jemljejo t.i. antikoagulantna zdravila oz. zdravila proti strjevanju krvi. Pri njih se kri ne strjuje ustrezno, zato lahko že manjša rana vodi v večjo izgubo krvi.
Kako ukrepamo ob večji zunanji krvavitvi?
Krvavitev poskusimo čim prej ustaviti, ustavljamo jo stopenjsko. Najprej poskusimo s pritiskom direktno na rano preko sterilne gaze,če te nimamo pa vsaj preko čiste tkanine.
Če kri gazo oz. tkanino hitro prepoji, poskusimo s kompresijsko prevezo: na rano položimo večjo količno gaze in jo pritrdimo z nekaj ovoji povoja, nato na to položimo še nekaj tršega, lahko zvit povoj, gladek kamen, ipd. ter tesno povijemo.
Pri tem moramo biti previdni, da preveza ni pretesna, v tem primeru bo oseba tožila za bolečinami, mravljinci, prsti bodo otekli, lahko pomodrijo. V tem primeru prevezo zrahljamo. Ko smo krvavitev zaustavili, poškodovani ud imobiliziramo in osebo namestimo tako, da počiva s poškodovanim udom nad nivojem srca: roko namestimo v trikotno ruto, nogo podložimo z nahrbtnikom, ipd. Pomembno je, da poškodovana oseba ne je in ne pije, saj lahko v pirmeru, da bo oseba potrebovala operacijo, podaljšamo čas do dokončne zdravstvene oskrbe. V primeru, da so bolečine močne in je pričakovano daljše čakanje na prihod reševalcev, lahko vzame protibolečinsko tableto s požirkom navadne vode.
Osebo, ki je izgubila večjo količino krvi, v primeru znakov šoka namestimo v ležeč položaj s privzdignjenimi nogami. Osebo moramo tudi po tem, ko jo oskrbimo, ves čas opazovati, v primeru da izgubi zavest, jo namestimo v stabilni bočni položaj, v primeru da preneha dihati pa začnemo z oživljanjem.