Prav vsakemu obiskovalcu gora od popolnih začetnikov pa do izkušenih gornikov, se lahko zgodi, da zaide s poti ali se celo izgubi. V primeru, da se izgubimo pa situacijo lahko otežijo utrujenost, strmi in izpostavljeni tereni, vremenske razmere, dolžina dneva idr. Da bi se takim situacijam čim bolje izognili in jih znali rešiti smo v tem članku pripravili nekaj nasvetov.
V tem prispevku si lahko ogledate, kako se pripraviti na turo: LINK.
Med turo
Če smo se na turo primerno pripravili z orientacijo do cilja ne bomo imeli prevelikih težav. Kljub temu pa moramo biti pozorni na določene stvari, ki bi nam orientacijo lahko otežile, zlasti na poti nazaj. To pomeni, da smo stalno pozorni na vreme, ki se v gorah hitro spreminja in nas lahko preseneti z oblaki, meglo ali pa nevihtami. Prav tako pa moramo biti pozorni na dolžino dneva.
Za lažje iskanje poti nazaj pa moramo biti pozorni na razna markantna znamenja, ki smo jih videli ob poti, pa naj bodo to markacije, s katerimi je pot označena ali pa samo zanimiva drevesa in podobne stvari, ki si jih bomo zapomnili. Poleg tega pa je priporočljivo, da se občasno ozremo nazaj po poti, da vidimo kako bo izgledala ob vrnitvi. Zlasti to velja za križišča in odcepe, kjer je možnost da jo zgrešimo večja. Če nas še vedno skrbi, da ne bomo našli poti nazaj pa lahko take odseke vedno fotografiramo, ali pa na njih postavimo kakšno svoje znamenje, na primer kamnitega možica ali puščico iz palic, ki pa ga ob vrnitvi seveda podremo.
Ko smo se izgubili
Če se nam kljub vsem ukrepom in previdnosti uspe skreniti in izgubiti, je zelo pomembno, da ostanemo mirni in ne dovolimo, da nas zgrabi panika, ki bo situacijo še poslabšala. Pri tem se lahko ravnamo po postopku, ki ga narekuje angleška okrajšava STOP.
Stop → Ko ugotovimo, da ne vemo več kje smo oz. smo izgubljeni se ustavimo na primernem mestu. Če smo na izpostavljenem in strmem terenu se umaknemo na varno ali si nadenemo čelado. Nato se umirimo, lahko tudi usedemo, preoblečemo v suha oblačila in nekaj popijemo ali pojemo.
Think → Razmislimo v kakšni situaciji smo se znašli in kako je do tega prišlo. V tej fazi poskusimo odgovoriti na vprašanja:
- Kako smo prišli do sem?
- Ali lahko vidimo kakšno znamenje, ki bi nam pomagalo pri orientaciji?
- Iz katere smeri smo prišli?
- Kdaj smo bili nazadnje prepričani kje smo?
Observe → Naslednja faza je opazovanje situacije, na podlagi katerega bomo lahko sestavili načrt za rešitev situacije. Pri tem smo pozorni na naslednje stvari:
- Kaj lahko vidimo in kje na zemljevidu so te točke?
- Kje je sonce in koliko dnevne svetlobe nam je še ostalo?
- Kaj se dogaja z vremenom?
- Katero opremo ter kakšne zaloge hrane in vode imamo na razpolago? Kako si lahko s tem pomagamo?
- Kakšne so lastnosti terena na katerem se nahajamo in kakšne so naše sposobnosti za gibanje na takem terenu?
Plan → Ko smo analizirali našo situacijo izdelamo načrt po katerem jo bomo rešili. Do takrat ostanemo na mestu. Pri izdelavi načrta je vedno dobro, da si zamislimo več različnih možnosti, nato pa med njimi izberemo tisto, ki se nam v dani situaciji zdi najboljša.
Pomembne stvari na katere moramo biti pri tem postopku pozorni, saj nam lahko situacijo močno olajšajo so tudi preverjanje, ali smo na območju s telefonskim signalom ali mobilnim omrežjem. V slovenskih gorah je to dokaj pogosto, še vedno pa ne dovolj, da bi se lahko nanj popolnoma zanesli. Če smo dovolj prepričani lahko poskusimo najti pot nazaj tam kjer smo prišli. Če nas kdo že išče pa poskusimo nase pritegniti pozornost. To lahko dosežemo z dobro vidnimi oblačili, klici, uporabo piščalke, v sončnem vremenu tudi z majhnim ogledalcem ali pa odsevom z zaslona mobilnega telefona.
Seveda pa se lahko vedno ko imamo signal zanesemo tudi na pomoč gorskih reševalcev s klicem na 112. Ti nam bodo lahko mogoče pomagali samo z napotki kako najti pravo pot ali pa sprožili iskalno akcijo. V primeru slabše pokritosti s signalom lahko na 112 pošljemo tudi sporočilo SMS, nato pa se poskusimo postaviti na lokacijo, kjer bi signal lahko bil boljši (greben, izbokline v terenu…) in upamo, da bo telefonu sporočilo uspelo poslati.
Prenočevanje
V primeru, da smo se izgubili proti večeru, ali pa da nas še nihče ni našel, se lahko zgodi, da bomo v gorah morali tudi prenočiti. V tem primeru je bolje, da se za to odločimo še pri dnevu in si poiščemo čim boljše zavetje pred zunanjimi dejavniki. Izogibamo se mest ob potokih in rekah, saj tam ne bomo slišali reševalcev, ki bi nas iskali. V veliki meri smo tu odvisni od opreme, ki smo jo prinesli s seboj. Ker se ponoči temperature spustijo in ker bomo verjetno mirovali poskusimo čim bolje izkoristiti oblačila, ki jih imamo pri sebi. Ne oblačimo mokrih oblačil. V primeru, da imamo s seboj bivak vrečo lahko uporabimo to, drugače pa nam je v pomoč lahko tudi astro folija, ki je del prve pomoči. Za dodatno toploto lahko zakurimo tudi manjši ogenj, ki nam lahko poleg tega koristi tudi za signalizacijo.
Orientacija s pomočjo mobilnih aplikacij
V zadnjih nekaj letih je prišlo do velikih napredkov na področju uporabe aplikacij z zemljevidi na mobilnih telefonih. S primernim znanjem in pravilno uporabo nam te aplikacije olajšajo samo orientacijo na turi in so nam v veliko pomoč tudi, če se izgubimo.
Ko se odločimo za uporabo ene izmed teh aplikacij, bomo naleteli na poplavo različnih opcij med katerimi lahko izbiramo. V osnovi se ločijo na dva tipa glede na to, ali za njihovo delovanje potrebujemo dostop do mobilnega omrežja ali ne. Aplikacije, ki ga potrebujejo (Google maps, Fatmap, Apple maps…) so lahko popolnoma uporabne za lažje in krajše ture, kjer smo prepričani, da z mobilnim omrežjem ne bomo imeli težav. Za zahtevnejše ture pa je vsekakor priporočljivo, da se odločimo za eno od aplikacij, ki od tega ni odvisna (Locus Map, Mapy.cz, MaPZS, Garmin Explore…), je pa pri le teh potrebno zemljevid območja, kamor se odpravljamo s spleta prenesti že prej, ko imamo dostop do signala.
V osnovi imajo aplikacije pred klasičnimi zemljevidi nekaj ključnih prednosti. Najbolj uporabno je dejstvo, da nam na zemljevidu pokažejo našo lokacijo (tudi brez signala). Poleg tega pa se s časom tudi posodabljajo. Pri tem velja izpostaviti aplikacijo MaPZS, ki jo je izdelala Planinska zveza Slovenije in je v smislu svežih podatkov o stanju slovenskih planinskih poti najbolj primerna. Ob sami hoji lahko vklopimo tudi aktivnost, ki nam bo sledila in našo sled shranila v zemljevid, kjer jo lahko uporabimo za orientacijo, če se bomo še kdaj vrnili. Prav tako pa lahko sled dobimo od drugih ljudi ali s spleta in si jo prenesemo v aplikacijo, nato pa samo sledimo. Običajno gre za GPX datoteke , ki jih prepoznamo po končnici .gpx.
Zelo uporabna funkcija, če smo se odločili poklicati na pomoč pa je deljenje naše lokacije. Pri vseh aplikacijah v osnovi deluje tako, da na mestu, kjer vidimo našo lokacijo podržimo prst na zaslonu, kar bo na tem mestu ustvarilo točko. Nato lahko izberemo možnost deli in jo prek SMS sporočila posredujemo na 112, lahko pa kopiramo koordinate točke in pošljemo le te.
Seveda pa ima tudi uporaba aplikacij svoje slabe strani. Še največja od teh je, da z uporabo lokacije in stalnim gledanjem na telefon veliko hitreje izpraznimo njegovo baterijo. Ta problem je lahko še posebej očiten pozimi, ko k temu prispevajo še nizke temperature. Poleg tega pa nam lahko telefon pade na tla ali se mu zgodi kaj drugega, zaradi česar bi lahko prenehal delovati.
Aplikacije na mobilnih telefonih so nam lahko pri orientaciji v zelo veliko pomoč, pri tem pa moramo upoštevati, da se moramo z njimi pred resno uporabo dobro spoznati na lažjih turah. Prav tako pa naj bo v našem nahrbtniku še vedno prostor za klasičen papirnat zemljevid in kompas, v naših glavah pa znanje za njuno uporabo. Še vedno pa velja rek; dokler te ne skrbi kje si, še nisi izgubljen.